Home » Pariški bohémi (1889-1895) : avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger by Rosa Pfäffinger
Pariški bohémi (1889-1895) : avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger Rosa Pfäffinger

Pariški bohémi (1889-1895) : avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger

Rosa Pfäffinger

Published 2014
ISBN :
Paperback
211 pages
Enter the sum

 About the Book 

Narodna galerija je izdala slovenski prevod knjige Pariški bohémi (1889–1895), avtobiografsko poročilo avstrijske slikarke Rose Pfäffinger, ki v ospredje postavlja življenje v pariških umetniških krogih s konca 19. stoletja. Delo je za slovenskeMoreNarodna galerija je izdala slovenski prevod knjige Pariški bohémi (1889–1895), avtobiografsko poročilo avstrijske slikarke Rose Pfäffinger, ki v ospredje postavlja življenje v pariških umetniških krogih s konca 19. stoletja. Delo je za slovenske bralce še posebej zanimivo, saj Pfäffingerjeva med umetnike, kakor so August Strindberg, Knut Hamsun, Frank Wedekind, Käthe Kollwitz idr., umešča tudi Slovence, denimo Ferda Vesela in Ivano Kobilco. Sploh slednja ima v delu pomembno vlogo, saj jo prijateljica in bogata dedinja Pfäffingerjeva povabi v svoje pariško stanovanje, kjer živi skupaj s slikarko Mario Slavono in nemško-danskim zbirateljem umetnin Willyjem Gretorjem, ki je oče tako Mariinega kot Rosinega otroka, za povrh pa se vanj zaljubi tudi Kobilca. Z bogatim izborom slikovnega gradiva in dodanimi opombami je bila naša želja besedilo še bolj približati slovenskemu bralcu.Pisanje Pfäffingerjeve priča o doslej še nepoznanih plateh Ivane Kobilce- o njenem svobodnem duhu, njeni ljubezni do zemeljskih reči (pa naj gre za alkohol, kranjske klobase ali moško telo) in pred vsem o njeni sposobnosti preživeti – in celo uspeti – v umetniškem svetu poznega 19. stoletja, v katerem je dekadenca postavljala ravno toliko omejitev, kot jih je razbijala.Pariški bohémi so eno redkih pričevanj ženske, ki je izkusila življenje v bohémski stanovanjski skupnosti ter je eksperimentirala z umetnostjo, vegetarijanstvom, svobodno ljubeznijo in ničejanskimi ideali. Slikarkin reflektivni osebni zapis pred bralcem razgrne problematiko položaja žensk – sploh umetnic – ob koncu 19. stoletja.